Živali, ki živijo s gorah morajo biti zelo spretne za prečkanje strmih in skalovja. Večina gorskih živali ne živi prosto v gorah, ampak se zadržujejo samo na nekaterih krajih, kjer je za njih ugodno življenje [1.].
Za gore je značilen gams. Gams z lahkoto skače po skalah, da pride do hrane. Dober oprijem na gladkih skalah mu omogočajo grobe blazinice na parkljih. Gams lahko skoči 6m daleč in 2m visoko [1.].
V gorah najdemo tudi ujede. Ena izmed njih je orel. Orli lahko letajo visoko nad gorami, tako, da se dvigajo s toplimi zračnimi tokovi. Imajo zelo dober vid, tako zlahka opazijo premikajoč plen na površju [1.].
Ali veš?
Živali, ki so plen plenilcev se morajo znati v spreminjajoči gorski pokrajini dobro skriti. Ptica belka se ob koncu poletja začne goliti. Rjava peresa ji postopoma odpadejo in naredijo prostor, da ji zrastejo nova peresa, ki so bele barve. Tako pozimi zlahka ostane neopažena v zasneženi gorski pokrajini [2.].
Zima v gorah pomeni pomanjkanje hrane in tudi sicer zelo neugodne življenjske razmere, zaradi hudega mraza. Tako so nekatere živali prilagodile in neugoden del leta prespijo. Eden izmed takšnih živali je tudi svizec, ki preživi 6 mesecev pod zemljo v zimskem spanju. Zbudi se le takrat, ko se zelo ohladi, da se malo ogreje. Prehranjevanje pa pozimi zanj ni potrebno, saj mu zadostujejo zaloge maščobe, ki si jih pridobi jeseni [2.].
Več o življenjskem okolju si lahko prebereš tukaj.