Za gore je značilno, da v njih vladajo zelo spremenljive razmere. Vedno višje gremo, vedno nižje so temperature, zrak pa se redči. Prav tako je življenje na eni gori različno, glede na to, na kateri strani gore se nahajamo. Ena stran gore je navadno prisojna (pobočje, ki je obrnjeno proti jugu in dlje izpostavljeno soncu), druga pa osojna (pobočje, ki je na severu in dlje v senci). Prav tako stran, ki je obrnjena k vetru, prejme navadno več padavin, med tem ko je druga stran veliko bolj suha [1.] .

Ali veš?

V gorah najdemo višinske pasove. V Alpah si višinski pasovi sledijo tako [1.]:

• listopadni gozd,
• iglasti gozd,
• drevesna meja (to je najvišja točka, do katere še rastejo drevesa),
• visokogorski travniki in
• sneg ter led.

Tako je vzpon v Alpah, kakor bi v enem dnevu prepotovali iz Evrope na Severni tečaj. Z višinskimi pasovi se spreminja rastlinstvo in živalstvo. Tem više gremo, nižje so temperature, življenjske razmere pa so težje [1.].

Več o rastlinah v gorah si lahko prebereš tukaj.

Več o živalih in njihovem življenju v gorah si lahko prebereš tukaj.