Le 1 % vse vode na Zemlji predstavlja sladka voda. Toda povsod tam, kjer ta voda je, nastanejo bogati življenjski prostori. Najdemo jih skoraj povsod na Zemlji. Le v puščavah, kjer vode primanjkuje, in v polarnem svetu, kjer voda zmrzuje, sladke vode skoraj ni [11.].

Sladkovodne habitate delimo na tiste, ki imajo stoječe vode in na tiste, ki imajo tekoče vode.

STOJEČE VODE

JEZERO

Jezero je kotlina, ki je napolnjena z vodo. Jezera nastanejo na različne načine. Precej so jih že v ledeni dobi izdolbli ledeniki. Druga so posledica gibanja Zemljinih plasti ali pa so nastala v žrelih ugaslih ognjenikov. Jezera so lahko tudi posledica delovanja ljudi in živali, na primer bobrov [11.].

RIBNIK

Ribnik ali bajer je kotanja s stoječo vodo. Lahko je naravnega ali umetnega izvora. Običajno je manjši od jezera in večji od mlake [6.].

MLAKA

Mlaka je zelo majhna, a svojevrsten in nenadomestljiv življenjski prostor za mnoge živalske in rastlinske vrste. So plitve in v poletnih mesecih lahko presahnejo. Polnijo se le z deževnico [7.].

---

TEKOČE VODE

REKA

Je naravna vodna pot, ki je običajno sladkovodna in teče proti oceanu, jezeru, morju ali proti drugi reki [8.].

Najdaljše reke v Sloveniji so Sava, Drava, Mura, Soča, Krka in Kolpa [8.].

Najdaljše reke na svetu najdemo na obsežnih področjih, preko katerih lahko neovirano tečejo. Tako so reke velikih kontinentov Azije, Afrike in Amerike ogromne, evropske reke pa so krajše in ožje [8.].

Najdaljša reka na svetu je afriška reka Nil, meri kar 6,670 km. Sledijo mu Mississippi, Amazonka, Jang-Tse … V Evropi je najdaljša Donava [9.].

---

Ali veš? 

Del reke od izlivu v morje imenujemo ustje ali estuarij. Reka se tu zelo razširi, voda pa teče počasi. Ob plimi lahko slana voda iz morja prodre daleč navzgor po reki. Rečna in morska voda se mešata, v rečnem ustju nastanejo nizki blatni otočki [13.].

---

POTOK

Več o živalih in rastlinah si lahko prebereš tukaj.