Večino podzemnih jam oblikuje zakisana voda. Zakisana voda počasi razjeda mehko, apnenčasto skalo in na takšen način nastane podzemna jama. Jame nastajajo počasi, lahko tudi tisoč let [1.].
Kisla deževnica pa ni pomembna samo pri razgrajevanju kamnine, lahko jo tudi na novo oblikuje. S pronicanjem deževnice skozi apnenčasta tla, se v deževnici raztaplja apnenec. Tako ga deževnica nosi s sabo vse do podzemnih jam. Deževnica počasi kaplja z vrha jame. Vsaka kapljica pa pusti za sabo pusti apnenec iz katerega nastanejo kapniki. Kapniki, ki visijo s stropa se imenujejo stalaktiti, kapnike, ki nastanejo na tleh, pa imenujemo stalagmiti [2.].
Ali veš?
Jame so v preteklosti predstavljaje prvi dom predzgodovinskemu človeku. Ljudje niso živeli globoko v jamah, ampak blizu vhoda. Tam so se skrivali prem slabim vremenom, jedli in spali. Stene jam v katerih so živeli so tudi poslikali. Takšne stenske poslikave lahko najdemo v številnih jamah po svetu [1.].
V jamah vladajo zelo neugodne življenjske razmere. Zato morajo biti živali in rastline zelo dobro prilagojene na življenje v jami. Kljub temu, da so v jamah vse leto enakomerne življenjske razmere v njih ni svetlobe, zato v njih rastline ne morejo rasti [1.].
Več o jamskih živalih in njihovem življenju si lahko prebereš tukaj.