Za živali je v jamah zelo malo hrane. Zato jamske živali jedo hrano od zunaj ali pa se prehranjujejo druga z drugo [1.]. V jamo prinese hrano tudi voda. S sabo prinese delce rakov, bakterije … Količina hrane je tako zanemarljiva, vendar je hrana dostopna vso leto [2.].
Ali veš? 
V nekaterih jamah se iztrebki netopirjev kopičijo na tleh. Iztrebki so dobra hrana za manjše živali, kor so na primer hrošči, dvojnonoge kačice in ščurki [1.].
Živali, ki preživijo celotno svoje življenje v jamah, ne potrebujejo vida. Zanašajo se na druga čutila — tip, voh in sluh [1.].
Ali veš?
Mehiške jamske tetre so ribe, ki živijo v jamah. Čeprav se izležejo z očmi, jim oči, ko rastejo, počasi prekrije kožica, saj oči ne uporabljajo, ker je v jami popolna tema [1.].
Jame nudijo tudi zatočišče za številne živali, ki živijo tudi nad zemljo [1.].
Nekatere ptice uporabljajo jame, da se v njih plodijo in gnezdijo. Ena izmed takšnih ptic je Tolsti lastovičnik, ki živi v Srednji in Južni Ameriki [1.].
Jame nudijo zatočišče tudi netopirjem, ki v jamah prespijo zimo. Stisnejo se v majhne špranje na stropu jame, iz katere visijo z glavo navzdol. Med zimskim spanjem se jim telo ohladi, srčni utrip pa zmanjša, da prihranijo energijo [1.].
Človeška ribica je značilna za Slovenijo. Izhaja iz iste družine, kot pupek ali močerad. Človeška ribica ima oči, ki so skrite pod gladko, svetlečo kožo. Oči ji ne omogočijo gledanja in izginejo, ko dopolni starost treh let. Človeška ribica je endemična vrsta Dinarskega gorstva in pravi živi fosil [1.].
V spodnjem videoposnetku si lahko pogledaš, kako smo v Sloveniji prvič lahko opazovali, kako se izležejo človeške ribice.
Več o življenjskem okolju si lahko prebereš tukaj.