Puščave so območja, kjer pade manj kot 250 mm dežja na leto in so tako najbolj suha območja planeta. Med vsemi naravnimi okolji so ravno puščave največji izziv za živa bitja. Prst je tako revna, da v njej uspevajo le redke rastline, zavetja pred močnimi vetrovi je malo [11.].
Nekatere puščave, na primer Sahara, so najbolj vroči predeli na svetu, kjer sonce neusmiljeno pripeka dan za dnem. Druge puščave so ledeno mrzle, na primer puščava Gobi, kjer temperatura pogosto pade pod – 20 ˚C [11.].
OBALNE PUŠČAVE
Obalne puščave nastanejo v bližini hladnega morja. Zrak, ki se premika preko vode, se ohlaja, tako da se oblikujejo oblaki, ki svojo vlago v obliki dežja ali meglice spustijo nazaj v morje, še preden doseže kopno [3.].
Primer: Puščava Namib v Afriki
GORSKE PUŠČAVE
Puščave v gorah nastanejo, ko veter, ki prihaja z morja in prinaša dež, zadene v gorato verigo. Veter se nad gorami ohladi in tam izpusti tudi skoraj vso vodo. Območje na drugi strani gora tako dobi le malo dežja. Tako so nastale puščave v Skalnem gorovju v Severni Ameriki in v Velikem razvodnem gorovju v Avstraliji [3.].
CELINSKE PUŠČAVE
Celinske puščave, kot Gobi v Mongoliji in na Kitajskem, so preprosto tako daleč od morja, da jih doseže le malo dežja [3.].
Kaj je oaza?
Oaza je območje rodovitne prsti v puščavi, ki ima vse leto dovolj vode. Nekatere oaze nastanejo po naravni poti v bližini podzemnih voda, druge pa so nastale s človekovo pomočjo [3.].
