Gozd je življenjsko okolje, ki je v nenehnem razvoju. Rastline v gozdu nenehno poganjajo, rastejo, odmirajo in trohnijo. Tako razmerje med življenjem in propadanjem omogoča gozdu dolgoživost, seveda pod pogojem, da človek s svojim delovanjem ne prične tega spreminjati [2.].

Gozd pa se je skozi stoletja zelo spremenil, zaradi človekovega izkoriščanja. Do srednjega veka, so bili v Evropi zelo obsežni naravni gozdovi. Nato je človek začel z obsežno sečnjo dreves, saj je potreboval prostor za polja, vasi in mesta, les pa je potreboval za ogrevanje, izdelovanje papirnih mas, ladij … Na takšen način so se gozdovi močno skrčili [2.]. V Sloveniji gozd še vedno pokriva več kor polovico površja [3.]

V gozdu se življenje zelo razlikuje, glede na to, kje se nahajaš. Zato govorimo o tako imenovanih rastlinskih višinskih pasovih [2.].

Čisto na vrhu se nahaja drevesni sloj. To so kupole visokih dreves, ki lahko sežejo tudi 40 m visoko. Tukaj je veliko sončne svetlobe [2.].

Pod drevenim slojem se nahaja grmovni sloj. Ta sloj sega do višine približno sedmih metrov. V tem sloju najdemo mešanico mladih dreves, ki rastejo vedno višje, da bi dobile čim več svetlobe, in manj zahtevnih grmov. Na gozdnih poteh najdemo v tem sloju robide in malinjak [2.].

Čisto pri tleh najdemo zeliščni sloj. Tukaj najdemo mahove, lišaje, gobe in praprot. Te rastline imajo rade mrak in vlago. Za rastline v tem sloju je značilno, da spomladi hitro zacvetijo, še preden poženejo listi dreves [2.].

O rastlinah v gozdu si lahko več prebereš tukaj.

O živalih v gozdu si lahko več prebereš tukaj.